7 Yanvar 2021
28ВЕЛИКИЙ ШЕЛКОВЫЙ ПУТЬ И КУЛЬТУРНОЕ НАСЛЕДИЕ ФЕРГАНСКОЙ ДОЛИНЫ
5ff6e541aa33a.pdf
MAQOLA ANNOTATSIYASI
MUALLIFLAR
Z.Isakova
Teglar
SHU JURNALDAGI BOSHQA MAQOLALAR
- ABOUT SOLUTIONS OF SOME PARTIAL INTEGRAL EQUATIONS OF THE FREDHOLM TYPE
Namangan davlat universiteti ilmiy axborotnomasi · 6 Mart 2024
- UCH O‘LCHOVLI FAZODA TOR TEBRANISH TENGLAMASI UCHUN NOLAKAL CHEGARAVIY MASALANING UMUMLASHGAN YECHIMINI SOBOLEV FAZOSIDA MAVJUD VA YAGONALIGI
Namangan davlat universiteti ilmiy axborotnomasi · 6 Mart 2024
- ЁШЛАР ИНТЕЛЛЕКТУАЛ САЛОХИЯТИНИ ОШИРИШНИНГ ИЖТИМОИЙ- МАДАНИЙ ОМИЛЛАРИНИНГ ОБЪЕКТИВ ВА СУБЪЕКТИВ АХАМИЯТИ
Namangan davlat universiteti ilmiy axborotnomasi · 3 Noyabr 2023
- АМИР ТЕМУР ФАЛСАФАСИДА АХЛОҚИЙ МЕЪЁРЛАР ТАЛҚИНИ (халоллик, ростгўйлик, инсофлилик мисолида)
Namangan davlat universiteti ilmiy axborotnomasi · 3 Noyabr 2023
- ЎЗБЕКИСТОНДА ЭКОЛОГИК МУАММОЛАР ВА ЖАМИЯТНИНГ ЭКОЛОГИК МАДАНИЯТИНИ РИВОЖЛАНТИРИШ МАСАЛАЛАРИ
Namangan davlat universiteti ilmiy axborotnomasi · 3 Noyabr 2023
- ЁШЛАР МАЪНАВИЯТИНИ ЮКСАЛТИРИШДА ВАТАНПАРВАРЛИКНИНГ ЎРНИ
Namangan davlat universiteti ilmiy axborotnomasi · 3 Noyabr 2023
Maqolani baholang
Maqola idintifikatorlari
DOI:
Mavjud emas
Foydalanilgan adabiyotlar
Istoriya narodov Uzbekistana. T.1. – T.: 1950.
Nachalo vozniknoveniya Velikogo SHelkovogo Puti otnositsya ko vtoroy polovine II veka do n. e., kogda diplomat CHjan Szyan vpervie otkril dlya kitaysev Zapadniy Kray – strani Sredney Azii. Tem samim bili soedineni v odno seloe dve velikie dorogi – odna, shedshaya s Zapada iz stran Sredizemnomorya v Srednyuyu Aziyu, razvedannaya i proydennaya ellinami i makedonanami v protsesse poxodov Aleksandra Makedonskogo i selevkidskogo polkovodsa Demodama, vplot do Yaksarta (Sirdari), i drugaya, vedushaya s Vostoka, iz Xanskoy Imperii v Srednyuyu Aziyu. Natsionalnaya ensiklopediya Uzbekistana. T. II. – T.: izd-vo NE, 2001.
Rtveladze E., Velikiy shelkoviy put. – T.: 1998.
Matbabaev B. Drevneferganskoe gosudarstvo Davan // Ocherki po istorii gosudarstvennosti Uzbekistana. – T.: 2001.
Zadneprovskiy Yu.A. K istorii oazisnogo rasseleniya v pervobitnoy Sredney Azii // KSIA. Vip. 167. – M.: 1981.
Bichurin N. YA. Sobranie svedeniy o narodax, obitavshix v Sredney Azii v drevnie vremena. CH. P. – M-L.: 1950.
Zaxreddin Muxammed Babur. Babur-name. Zapiski Babura. – T.: 1993.
Bulatova-Levina V.A. Buddiyskiy xram v Kuve // SA, 1961, № 3.
Pugachenkova G., Rempel L. Istoriya iskusstv Uzbekistana. S drevneyshix vremen do seredini XIX veka. – T.: 1965.
Golender B. Okno v proshloe. – T.: 2002.
akimov A. A. Iskusstvo Uzbekistana. Istoriya i sovremennost. – T.: 2010.
Bababekov X. Istoriya Kokanda. – T.: 2011.
Velyaminov-Zernov V.V. Svedeniya o Kokandskom xanstve. Turkestanskiy sbornik. – T.: 1983.
Bababekov X. Istoriya Kokanda. – T.: 2011.
Obshaya territoriya Ferganskoy dolini sostavlyaet 77.9 tisyach kvadratnix kilometrov, kotoriy raspolojeni 6 oblastey, 3 sosednix gosudarstva Sentralnoy Azii.